V Ankaranu bi na mestu zanemarjenih objektov postavili glamping (FOTO & VIDEO)

Ob morju v prijetni senci visokih borovcev na Debelem rtiču, tik ob meji z Italijo, je dolga leta domoval policijski kamp. Prikolic in šotorov tam že več let ni več, ostali so le zapuščeni bungalovi in gostinski objekti.

Razlog za propadanje tega lepega dela slovenske obale je dolgotrajni sodni spor med ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) oziroma državo ter občino Ankaran o lastništvu nepremičnin na širšem območju kopališča Debeli rtič, velikem okrog tri hektarje.

Spor so pred kratkim sporazumno razrešili, je povedal direktor občinske uprave Ankaran Iztok Mermolja. Gledano z morja bo desna polovica nekdanjega kampa pripadla MNZ, leva pa občini.

"S tvornim sodelovanjem vseh deležnikov smo pripravili predlog sporazumne rešitve, ki izpolnjuje tako javno korist države na področju notranje varnosti kot tudi javne koristi občine Ankaran na področju ohranjanja naravnih vrednot krajinskega parka Debeli rtič," je dejal Mermolja.

Ankaranski občinski svet je že potrdil predlog sodne poravnave, v Ankaranu pričakujejo, da bo enako storila tudi vlada – čim prej. Nato mora poravnavo potrditi še sodišče. V delu objektov, ki so v lasti države, so trenutno nastanjeni begunci iz Ukrajine.

Skorajšnji dogovor občine in države je pozdravil tudi predsednik Sindikata policistov Slovenije Igor Toplak. "Nekoč so bile te kapacitete polno zasedene, to je bila priljubljena točka za policijske uslužbence in druge, ki so uporabljali kamp," je povedal in pojasnil, da je bil kamp odprtega tipa – policija je imela svoje prikolice, ki so jih uslužbenci lahko najeli ceneje, kampirali pa so lahko tudi drugi, ki niso bili zaposleni pri policiji.

"Želimo si, da bi se objekti vrnili pod okrilje policije, da bi zaposleni lahko koristili ta košček obale, slovenskega morja, za naše ljudi," je dejal Toplak, a opozoril, da bodo potrebna velika sredstva za obnovo, saj so objekti zelo dotrajani.

Brez gostinske ponudbe

Kopališče na Debelem rtiču občina sicer vzdržuje. Pred poletjem so na družbenih omrežjih zakrožile fotografije smeti in razbitih šip v zanemarjenih objektih. Trenutno je območje čisto, pospravljeno, okna in vrata objektov pa so zadelali, da bi preprečili nadaljnji vandalizem.

Občina pobira parkirnino, zagotavlja sanitarije, ureja zelene površine in reševalca iz vode, odprti sta igrišči za odbojko in košarko. Najemnika za objekt, kjer bi obiskovalcem ponujali pijačo in sladoled, pa so kljub večkratnim poskusom na občini iskali zaman.

Ideja o glampingu

Po dokončni razrešitvi spora bo treba za območje sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Občina si želi upravljalca iz lokalnega okolja, kot najprimernejšo obliko nastanitev pa vidijo glamping. Po besedah Mermolje nameravajo na Debeli rtič poleg turističnih objektov umestiti tudi objekte za potrebe krajinskega parka in pristaniško infrastrukturo za javni potniški promet.

Trenutno v poletnem času kopališča znotraj ankaranske občine povezuje avtobus, v prihodnje pa si jih želijo povezati tudi po morju. "V ta namen je treba določiti območje pristanišča, z odlokom določiti ta režim in seveda vzpostaviti infrastrukturo za javni ladijski potniški promet," pojasnjuje direktor občinske uprave.

"Prostorsko načrtovanje oziroma priprava tega akta bo trajala nekaj časa, do takrat pa želi občina še naprej upravljati kopališče, vzdrževati javne zelene površine, izvajati javno službo upravljanja s parkirišči in te objekte, ki niso v funkciji, z vzdrževalnimi deli usposobiti, da vendarle bodo zagotavljali boljšo oskrbo obiskovalcev," je povedal Mermolja.

Zaščiteno območje

Ta del ankaranske obale ni v neposredni bližini Luke Koper. Območje je del krajinskega parka, s katerim so zavarovali tretjino občine – na kopnem in na morju. Tu je prepovedano sidranje in vožnja z motornimi plovili.

"Tako ohranjamo oziroma izboljšujemo stanje tako kopnega kot morja. Narava je ohranjena v svoji primarni obliki. Trudimo se, da bo tako tudi v prihodnje," pravi Mermolja in dodaja, da je morje čisto, kopalci pa redno obiskujejo kopališče.

MNZ: Sodni postopek je v zaključni fazi

Po objavi reportaže smo prejeli tudi odgovore ministrstva za notranje zadeve.

Pojasnili so, da so bili objekti nazadnje deloma obnovljeni leta 2021, ko so bila izvedena dela, potrebna za ponovni zagon počitniške dejavnosti na lokaciji.

V tistem letu so se objekti na Debelem rtiču oddajali za oddih zaposlenim v policiji, MNZ in inšpektoratu RS za notranje zadeve ter drugim osebam na podlagi pravilnika o počitniški dejavnosti MNZ.

Pred tem, v letu 2017, so bile nepremičnine (začasno) dane v uporabo RS, uradu za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM), vse do spomladi leta 2021. Leta 2022 sta MNZ in UOIM sklenila sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim sta se dogovorila za uporabo objektov počitniškega doma na Debelem rtiču za izpolnjevanje nalog urada. Trenutni sporazum velja do 4. 3. 2026, so sporočili z MNZ. Za te objekte lastništvo ni sporno.

MNZ pa upravlja še z delom nepremičnin oziroma z nekdanjimi kompleksi na območju Debelega rtiča, ki so v lasti RS, in so predmet sodnega postopka z občino Ankaran. Tam se izvajajo zgolj nujna vzdrževalna dela.

O sodnem sporu z ankaransko občino so zapisali, da je med pravdnima strankama v teku postopek sklenitve sodne poravnave. Sodni postopek je v zaključni fazi in še ni končan, zato vam več podatkov o odprtem sodnem postopku ne moremo posredovati, so dodali na MNZ.

"Za območje Debelega rtiča je izdelana strategija razvoja, uresničitev pa je odvisna od nadaljnje uporabe objektov s strani UOIM ter razpoložljivih finančnih sredstev," so še pojasnili.